To so 4 svari, ki jih morate še narediti za svojo državo

Leta 1968 je skupina slovenskih akademikov Ypsilon (SYSA) v Italiji izdala knjižico, v kateri je ugotovila, da je napočil čas za novo državo Slovenijo. Zanimivo, da so v tej knjižici, izdani 20 let pred osamosvojitvijo, zapisani enaki stavki, kot jih poslušamo danes, ko praznujemo 25 let samostojne države in se sprašujemo, kaj bi morali še narediti. In kaj svetujejo akademiki?

Sodbo si morate pisati sami

Če je 60% gospodarstva tako ali drugače podvrženega vplivu države, ni nobene možnosti, da bomo kdaj sami svoji gospodarji. Švicarji niso neodvisni, ker lepijo nalepke “naša last” ali ker bi mislili, da jim neodvisnost pripada, ampak ker so najprej ekonomsko močni in si neodvisnost lahko privoščijo.

Lastno državo Slovenijo si morate želeti

Jugoslavija je bila samo vmesni korak. Pravi ali napačen, to sedaj ni toliko pomembno. Akademiki pravijo, da smo kot narod dozoreli, da lahko svetu nekaj ponudimo in da zato državo tudi zaslužimo. Pravijo pa tudi, da če si države ne bomo ustvarili, bomo kot narod izginili. Ustvariti pa je ne bo mogoče brez žrtev; z omahovanjem in mlačnostjo tega cilja ni možno doseči. Govoriti danes o narodu ali družini kot sveti stvari, je težko, ker pomena teh treh besed danes mnogi ne poznajo več. Morda jih lahko razložimo, če jih povežemo s kulturo, to besedo pa menda razumejo vsi. Kar pravijo akademiki je torej to: če se ne bomo borili za obstanek naroda, naše kulture ne bo na sporedu.

Ne menjajte kožuha, zamenjajte volka

Iz sosednje Italije se je takrat zelo jasno videla zavoženost jugoslovanskega režima. Morda so tudi zato akademiki bili precej prizanesljivi pri oceni posameznikov v vodstvu partije. Napisali so, da glavni vzrok, da se narodu ves čas odteguje plodove njegova dela, niso nesposobni posamezniki v vrhu politike, ampak že samo dejstvo, “da smo v Jugoslaviji”. Tudi danes kritiziranje vlade nima posebnega smisla, saj kaj dosti ne morejo pokvariti ali popraviti v takem sistemu. Le da sistem tokrat ni socialistična republika, ampak socialistično ljudstvo. Danes kritika leti predvsem na nas, ker na volitvah izbiramo prijazne gozdne živali, v skrajnem primeru izberemo kako bogato lisico in upamo, da bo kradla tudi za nas. Morali pa bi izbrati politiko, ki že v naprej pove, da se ne bo ukvarjala z vsakim našim problemom, pač pa nam bo pustila, da plavamo sami. V osebni samostojnosti in neodvisnosti tiči temelj dokazovanja svetu, da si lastno državo tudi zaslužimo.

Napišite samo eno željo in potem naredite vse, da jo uresničite

Akademiki so že leta 1968 govorili o skupnem cilju, ki mora povezati vse ljudi. Okoli projekta samostojnost so se 20 let kasneje res povezali različni politični poli (kakor koli je že kdo skrival fige v žepu), danes pa tudi največje glave ne zmorejo najti tako prepričljivega cilja za naš narod. “Ampak če se bomo delili, bomo prešibki,” so še zapisali. Kljub razkolu, ki ga še vedno povzroča državljanska vojna, moramo vedeti, da je preteklost statična in ne orodje moči, ki ga lahko vsak kuje po svoje. Naša naloga ni, da zgodovino ponovno napišemo, ker to bi bilo nadaljevanja boja za oblast, ki je bilo značilno za prejšnji režim, in boj čigava različica zgodovine bo obveljala. Cilj ni zgodovino napisati na novo, ampak da gradimo iz dejanskega stanja. Pravijo še, da je prihodnost v gibanju, sami pa jo lahko pišemo samo, če sedanjost živimo pri polni zavesti.

Objavljeno v Udarnem listu

SYSA uvod