Rešimo internet #resimoNET

Na kratko (TL;DR)

Razvoj Evropskega enotnega trga elektronskih komunikacij je ključen za gospodarsko rast v prihodnosti.

V tem trenutku v Evropi ne delujejo niti tako banalne storitve, kot je pošiljanje navadne pošte po primerljivih cenah v vse države. Ali pa enostavna registracija patenta za celotno območje EZ in enotno urejanje avtorskih pravic v vseh državah članicah. V takem okolju ni možno, da nastane sodobni čudež logistike Amazon ali pa prodaja digitalne glasbe iTunes.

Ironično, digitalni trg nima fizičnih omejitev, le birokratske, a kljub temu ga EZ še ni uresničila.

Evropska politika že vsaj 20 let podpira razvoj na tem področju, a kljub temu v praksi še vedno močno zaostajamo za ZDA. Skoraj vse nove storitve in največja tehnološka podjetja so iz ZDA.

Leto 2015 bo ključno z vidika sprejemanja določenih uredb na tem področju. Na načelni ravni je v Evropi močno soglasje glede ciljev reform, nesoglasja pa so se pokazala pri sprejemanju dveh dokumentov: Direktive 2002/22/ES in Uredbe (EU) št. 531/2012 .

Prvi dokument govori o nevtralnosti interneta. Ta dokument na načelni ravni podpira in ohranja “internet kot ga poznamo danes”, torej nereguliran in prosto dostopen. Podrobno branje pa razkriva, da dokument v resnici nevtralnost interneta uničuje.

1.) Direktiva dopušča operaterju infrastrukture (telekom), da določenim storitvam rezervira (zagotovi) stalno pasovno širino, drugim pa jo omeji ali zmanjša zanesljivost. Direktiva razgraja integralni del interneta – to je njegovo fizično omrežje, ki odslej ne bo služilo zgolj delovanju interneta, ampak se bodo po tem istem omrežju izvajale še neke nedefinirane in privilegirane vzporedne storitve.

2.) Pristojnost nad seznamom privilegiranih storitev sicer imajo nacionalni regulatorji, ampak:
i.) regulator bo ukrepal po izvršenem dejstvu, torej ko bo morebitna škoda že narejena;
ii.) regulator se bo odločal brez v naprej določenih meril, ker jih v direktivi pač ni;
iii.) vsak nacionalni regulator bo odločal neodvisno od regulatorjev v preostalih državah, s čimer bo učinek Direktive defacto v nasprotju z duhom poenotenja evropskega trga.

Drugi dokument govori o gostovanju v mobilnem omrežju (znotraj EU). Poenostavljeno, gre za zniževanje stroškov uporabe mobilnega omrežja, ko niste v območju signala vašega operaterja. Uredba ni tako kontroverzna, kot je Direktiva, a vseeno obstajajo pomisleki, da v praksi do znižanja cen ne bo prišlo v taki meri, kot si želi politika. Take pomisleke imajo predvsem turistično bolj razvite države, kot so Portugalska, Španija in Hrvaška, saj bodo v času turistične sezone operaterji imeli nesorazmerno velike stroške z vzdrževanjem sistema, ki jih cena gostovanja ne bo pokrila in bodo morali povečevati prihodke z zviševanjem cen domačim uporabnikom.

1. Nevtralnost interneta

Internet je skupen izraz za:

  • infrastrukturo,
  • tehnologijo in
  • storitve

ki tvorijo omrežje medsebojno povezanih naprav.

Boj za nevtralnost poteka na nivoju infrastrukture. Internet je doslej temeljil na medsebojnem zaupanju operaterjev, nihče izmed njih ni imel prevladujočega položaja ali samovoljno spreminjal pravil igre. Standardizacija tehnologij, ki omogočajo delovanje storitev na infrastrukturi je vedno bila v rokah nevladnih organizacij. Prav zavedanje, da je zloraba teh principov v škodo vseh, omogoča tako silovit razvoj internetnih storitev.

Storitve so tisti del interneta, ki EZ najbolj zanima, saj so tesno povezane s tehnološkim napredkom, geostrateško močjo Evrope in delovnimi mesti. Cilj EZ je omogočiti čim hitrejše in čim številčnejše porajanje novih storitev. Velik zaviralec tega cikla je ravno razpršenost evropskega trga, ki ga simbolizirajo neenotna pravila poslovanja, zapleteno čezmejno poslovanje in neobstoječa ali slaba zakonodaja na področju avtorskih pravic.

Operaterji (Telekomi) so zgodovinsko gledano že izgubili monopol nad digitalnimi storitvami. V zgodnji fazi interneta in predvsem v zgodnji fazi mobilne povezljivosti je kazalo, da bodo Telekomi tisti, ki bodo uvajali nove storitve na svojem omrežju. Danes je jasno, da bodo operaterji medsebojno tekmovali le še na nivoju ponujanja infrastrukture. Trenutno smo že v fazi, ko sta dve njihovi glavni storitvi cenovno že povsem banalizirani: klici in kratka sporočila so brezplačni. Razlike med naročniškimi paketi so zgolj v ceni prenosa podatkov. O storitvah (kot je videoklic, sms plačevanje, telefonska tajnica …) operaterji ne govorijo več, tekma se odvija samo še v prodaji pasovne širine, torej infrastrukture.

Storitve so v celoti prevzela druga podjetja, izvajajo pa jih s pomočjo pretoka podatkov. Kratka sporočila že dolgo niso več samo SMS-i, klici pa tudi že dolgo niso več samo glasovni in na telefonske številke. Ta trend je še posebej razumljiv mladim, ki pojma “telefonski imenik” praktično ne poznajo več.

Ker se v storitvah skriva levji delež zaslužka, operaterji razmišljajo o uvedbi prednostnega omrežja, kjer bi delovale posebne storitve, za katere bi ponudniki teh storitev plačevali operaterju višjo ceno za najem omrežja. V Direktivi se omenja storitve na področju zdravstva, televizije, prometa …

Kritika s tehničnega stališča takega posebnega najema pasovne širine je, da za delovanje kritičnih storitev rezervacija omrežja ni prava rešitev. Storitve morajo delovati tudi brez tovrstnih dogovorov.

Kritika z načelnega vidika pa se nanaša na dejstvo, da bodo premium in navadne storitve potekale po isti infrastrukturi in bo dobičkonosna storitev tekmovala za pasovno širino z manj dobičkonosno. Pobudo za razmejitev obeh vrst storitev znotraj podatkovnega voda pa ima operater. Tu gre torej za očitno kolizijo interesov.

Zagovorniki nevtralnosti interneta so kritiki razcepitve kablovja in zagovarjajo, da je infrastruktura integralni del interneta, znotraj nje pa ne smejo obstajati zaprti peskovniki, kjer veljajo drugačna pravila igre.

#NetNeutrality

Nevtralnost interneta pomeni “kako neka storitev pride do uporabnika”.

(torej ne gre za dostop uporabnikov do interneta, pač pa poenostavljeno povedano dostop podjetij/ponudbe do uporabnikov).

V praksi to pomeni, da če imata dve podjetji konkurenčno storitev, ne sme operater enemu podjetju ponuditi boljših pogojev za obratovanje, kot drugemu.

Primer takega dogovora je lahko, da strošek prenosa podatkov, ki ga ustvarjajo uporabniki storitve operater ne računa njim, ampak podjetju, ki storitev ponuja. Bogato podjetje si tak strošek seveda lahko privošči, uporabniki na drugi strani pa posledično raje izberejo storitev pri kateri je del stroškov že poravnan. Operater in ponudnik storitve sta s takim dogovorom konkurenčno podjetje spravila v neenakopraven položaj.

Obstoj vzporednega interneta, kjer veljajo izkrivljena pravila seveda ne koristi razvoju novih in konkurenčnih storitev.

Podrobno o nevtralnosti interneta: www.europarl.europa.eu.

V čem je problem

Iz Stališča Sveta v prvi obravnavi Direktive:

  1. Obstoj izjem, ki bodo na omrežju obravnavane drugače

    “Zahteva, da ukrepi za upravljanje prometa ne smejo biti diskriminatorni, ponudnikom storitev dostopa do interneta ne preprečuje, da zaradi zagotavljanja čim boljše celotne kakovosti prenosa izvajajo ukrepe za upravljanje prometa, ki razlikujejo med objektivno različnimi vrstami prometa.”

  2. Po istem kablu se bo sočasno pretakal internet in za sedaj še neznane storitve, ki pa bodo imele prednost

    “Ponudniki javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, ter ponudniki vsebin, aplikacij in storitev bi morali zato imeti možnost ponujanja storitev, ki niso storitve dostopa do interneta in so optimizirane za določene vsebine, aplikacije ali storitve oziroma njihovo kombinacijo, če je optimizacija nujna za izpolnjevanje zahtev v zvezi z vsebinami, aplikacijami ali storitvami za posebno raven kakovosti.”

Takega delovanja internet doslej ni poznal.


Primer: Zero-rating oz. pogojno ne-zaračunavanje za storitve

Telekom Slovenije je v naročniškem paketu mobilne telefonije vključil določeno storitev kot izjemo pri obračunu prenosa podatkov. Izključil je torej števec prenosa podatkov, če je uporabnik za poslušanje glasbe koristil konkretno aplikacijo Deezer. Tak privilegij se imenuje Zero-rating oz. ničelno obračunavanje stroškov uporabe.

Podoben primer je spremljanje TV kanalov na mobilnem telefonu, kjer se števec prenosa podatkov prav tako ni vrtel, če je bil uporabnik naročnik za televizijo in mobilno telefonijo pri istem operaterju. V tem primeru so bili v podrejenem položaju uporabniki, ki so za vsako od teh storitev uporabljali različne ponudnike (recimo Telemach za TV in Simobil za mobilne storitve).

Iz omenjenih dveh primerov je tudi očitno, da konkurenca med operaterji ni delovala v prid razvoja digitalnega trga, ampak nasprotno. Namreč, ko je en operater pričel privilegirati izbrane storitve, so s tem početjem pričeli še ostali. Ker je operaterjev vedno manj, kot je inovativnih podjetij, smo bili v najboljšem primeru priča monopola, duopola ali multipola, nikakor pa ne enakovrednega tekmovanja vseh ponudnikov na trgu.

Več o konkretnih primerih: blog.caf.si, odločba AKOS-a: www.akos-rs.si.

Internetno nevtralnost imata trenutno uzakonjeno samo Slovenija in Nizozemska

Glede na to, da imamo v Sloveniji zakon, ki zelo natančno definira nevtralnost interneta in tudi merila za njegovo izvrševanje, je regulator (AKOS) lahko zahteval od operaterjev, da “vrtijo števec” prenosa podatkov za vse storitve pod enakimi pogoji.

Poudariti je potrebno, da je bil AKOS premalo dejaven in neuspešen pri vzpostavitvi načela nevtralnosti. Samo jasno zapisana merila v zakonu in pritisk javnosti so omogočili, da so se omenjeni primeri zaključili v prid nevtralnosti interneta.

Direktiva, ki jo sprejema Evropa pa ni tako natančna. Težava Direktive 2002/22/ES je ravno v tem, da ne določa meril po katerih bodo regulatorji dovoljevali izjeme oz. jih zavračali. Neobstoj jasnih pravil ogroža delovanje neprivilegiranih storitev in neposredno krši načelo enotnosti trga, saj bo vsaka država ta vprašanja reševala po svoje. V kolikor obrži zapisano v Direktivi, bo novim storitvam v EZ težko prodreti na celoten trg.

Na načelni ravni Direktiva sicer govori o tem, da se za storitve, ki ne bodo privilegirane, ne sme nič spremeniti in da bodo delovale nemoteno, a hkrati ne določa kako naj bi izbira izjem v praksi potekala in kdaj si lahko operaterji vzamejo privilegij omejevanja pretoka podatkov.

#resimoNET

Na načelni ravni Direktiva spoštuje nevtralnost interneta, podrobno branje pa razkriva, da Direktiva omogoča izjeme in hkrati ne določa meril po katerih bodo izjeme določene.

2. Nižje cene mobilnega gostovanja

Klici in SMS-i so za razvoj internetnih storitev nepomembni, čeprav so SMS-i globalno še vedno najbolj uporabljena storitev mobilne tehnologije (a to gre predvsem na račun tretjega sveta, kjer mobilnega interneta praktično ni). Razvoj mobilne tehnologije ne bo potekal na hrbtenici SMS-ov, ampak izključno zaradi pretoka podatkov, torej zaradi uporabe interneta. Vse rešitve, ki se tičejo pogovorov in kratkih sporočil, so sicer dobrodošle, a za razvoj je ključen samo prenos podatkov.

Nižanje cen telefoniranja v tujini je za politika marketinško zanimiva in enostavno razložljiva tema, ampak primerjalno, 10 dni poceni klicev na hrvaškem ljudem ne bo prineslo toliko koristi, kot jim lahko prinese gospodarski razvoj, ki temelji na novih tehnologijah. Za slednjega pa je ključen poceni prenos podatkov, ne klici ali kratka sporočila.

 

Za konec

Evropa, namesto da se tehnološko primerja z “Evropo izpred petih let”, bi se morala primerjati z “ZDA čez 5 let”, če želi ujeti tempo razvoja digitalnih storitev.

Nevtralen internet pomeni, da na njem ne sme potekati vzporedno omrežje privilegiranih storitev. Prav tako pa je za enotni trg pomembno, da so pravila jasno določena in uveljavljena po vsej Evropski zvezi enako.

Trenutna Direktiva ne spoštuje načela nevtralnosti in deluje v nasprotju z razvojem enotnega digitalnega trga.