Naša mladina

Po novem naj pitje alkohola na javnih površinah ne bi bilo več dovoljeno. Razlog tiči v vandalizmu, ki povzroča preglavice prebivalcem in zaposlenim v ožjem mestnem jedru. Gre za uničevanje posod za rože, razbito steklo po trgih in ulicah, hrup v nočnih urah in podobno, kar kaže, da so nočne zabave na prostem postale pogost pojav v našem mestu.

Ukrep občinske uprave, ki se je tega problema lotil na omenjeni način prepovedi pitja alkohola, je kakopak deležen tudi kritik.

Prva je, da je popolna prepoved prevelik poseg v pravice posameznika. Alternativni predlog svetnice Nine Jakovljević je bil omilitev ukrepa s spremembo besede pitje v popivanje, kar bi pomenilo, da naključni turist, ki bo spil pivo na klopci na Marofu, ne bo v prekršku, med tem ko bi redar razgrajača, ki kaže znake opitosti lahko sankcioniral.

Kakor koli se ta rešitev zdi zanimiva pa ni všeč redarjem, ker jim ne daje jasnih navodil, kako naj ravnajo, kot jim to omogoča popolna prepoved pitja. Prav tako so redarji razložili, da se naključni turisti nimajo česa bati, prav tako pa bodo v sankcioniranju razumni, saj že zakon predvideva, da se stroge sankcije uporabijo samo v skrajni sili, če vse druge oblike opozoril ne dosežejo učinka.

Prav tako ta dikcija vinjenosti ni všeč strokovnim delavcem (zdravstvo, šolstvo), ki se ukvarjajo bodisi z mladimi, bodisi s problematiko prekomernega pitja alkohola. Ukrep občinske uprave so podprli zato, ker želijo, da v javnost pride jasno opozorilo o posledicah, ki jih lahko povzroča pitje alkohola.

Če ste pozorno brali med vrsticami, ste zaznali, da se vandalizem omenja predvsem v povezavi z mladimi. Seveda ukrep ne govori o mladih, ampak samo o pitju alkohola in o javnih površinah, ki jih je občina dolžna urejati in za dogajanje na teh površinah tudi prevzeti odgovornost.

Smo pa o mladih že govorili na občinskem odboru za mladino in ravno te dni je bila dokončana Strategija mladih v MO Novo mesto, ki bi morala zadovoljiti vse očitke, da novomeška občina ne stori dovolj za mlade. Če bo občinski svet na zadnji seji pred počitnicami potrdil strategijo, bo dva meseca časa za javno razpravo.

Sam menim, da nam nove zgradbe in ustanove ne bodo koristile, če v njih ne bo prave vsebine. Zato želim, da predvsem mladi sami povedo česa si želijo. Po drugi strani pa ta strategija zadeva vse generacije, saj mladi svoje talente lažje odkrivajo ob dobrem mentorstvu. Strategijo vidim predvsem v tem, da spodbuja vrednote sodelovanja, prostovoljstva, podjetništva …

Za jasnejši vtis česa si v svojem mestu želim, je mogoče dober primer dokumentarec ”Tretja generacija”, ki ga je nacionalna TV predvajala te dni pred Dnevom državnosti in prikazuje življenje mladih izseljencev v Argentini, ki večino prostega časa preživijo v kulturnih centrih, kjer se poje slovenske pesmi, pleše, zabava, predvsem pa se goji pristno skupnost, ki je uspela preko treh generacij ohraniti lep spomin na rodno deželo in ki o slovenskem jeziku govori kot o svojem največjem bogastvu.

Dobra strategija je zato po moje tista, ki razmišlja o prihodnosti vseh nas. Povedano enostavno: če se bodo mladi zabavali na odru, bo dobra predstava tudi za starejše.

 

Prvotno objavljeno v Udarnem listu