Brez sprememb ni sprememb

Prva večja kadrovska poteza sedanje mestne oblasti je bila izbira novih nadzornikov občine. Prvič v zgodovini občine se je to zgodilo z javnim pozivom in ne za zaprtimi vrati.

Z vsakim takim razpisom seveda malce završi v javnosti in takoj se dvignejo obrvi in se hiti preverjati, ali ni ta poteza samo predstava za javnost. Ampak tokrat je pri nadzornikih bila javnost glede načina njihovega izbora zelo pozitivno presenečena. Najboljši način, da to presenečenje do naslednjih volitev ne bo pozabljeno, so seveda nova kadrovanja, ki prihajajo na dnevni red, ki morajo biti prav tako prepričljiva in morajo na odgovorna mesta postaviti sposobne ljudi.

In kaj vse se je še kadrovalo v tem mandatu? Poleg imenovanja nove direktorice uprave, je bil na novo imenovan direktor Komunale, direktor odlagališča odpadkov CEROD, direktorica Dolenjskega muzeja, na novo je bila definirana revija Rast, začasno vodenje pa je bilo določeno v Agenciji za šport in pri gasilcih, če naštejem samo nekaj pomembnejših izborov.

Vsa ta imenovanja bo kakopak ocenjevala javnost, ki pa ima lahko tudi svoje mnenje. Tako je bilo ob imenovanju direktorice uprave moč slišati dosti gostilniških pametovanj, vsi so pa malce pozabili, da so direktorici v Ljubljani vedno znova zaupali vodenje Uprave za varno hrano tako levi, kot desni ministri, da se ji tam mandat ni iztekel, ampak je imela do konca še kar nekaj let in, morda za zlobne jezike najbolj pomemben podatek, tam je imela višjo plačo, kot jo ima sedaj v Novem mestu. Pa tudi to je pomembno, g. Posedi, ki jo je zamenjal na mestu direktorja, je takoj po nastopu funkcije pripravil afero, ki je močno načela ugleda slovenskega medu. Prej takih spodrsljajev na Upravi ni bilo.

V tem trenutku pa je v zraku najbolj čutiti napetost zaradi sprememb, ki se obetajo Kulturnemu centru Janeza Trdine oz. če sem natančen, glede ustanavljanja Zavoda Novo mesto, ki bo povezal področje kulture, športa, turizma in mladine.

Na zadnji seji mestnega sveta je bilo v govoru direktorice KCJT čutiti veliko strahu, kaj bodo prinesle te spremembe, predvsem pa, čemu so potrebne, če KCJT vsi samo hvalijo?

No, ne gre za spremembe, ker bi bilo nekaj slabo, ampak ker se išče načine, kako bi bilo bolje. Župan temu pravi, da brez sprememb ni sprememb. Iz te akcije si moramo obetati mnogo več kulture, mnogo več športa in na sploh več inovativnosti pri ustvarjanju novega dogajanja. Če Maribor vsi poznamo po Lentu, Celje po Pivu in cvetju … je na mestu vprašanje, po katerem dogodku danes Slovenija pozna Novo mesto? In še posebej, ali lahko danes v mestu najdemo organizacijo, ki je sposobna kaj takega zastaviti in izpeljati? Reorganizacija ravno KCJT-ja in Agencije za šport se bo zgodila ravno zato, ker boljših kandidatov ni.

Projekt Zavod Novo mesto je zastavljen zelo drzno pa tudi tvegano. Mislim, da bo uspeh te ideje najbolj odvisen od tega, kdo bo prevzel vodenje in pa seveda, kako se bo ujel z občino in županom. Koga bosta izbrala župan in mestni svet, je še uganka, kako se bo izbiralo to osebo pa niti ne. Vsem je namreč v interesu, da pred naslednjimi volitvami ni nikogar, ki bi rekel, da se v Novem mestu “nič ne dogaja”. Verjemite, to nas mnogo bolj skrbi, kot pa da se nekega “prijatelja” porine na stolček. Sploh pa, v spremembe se podajamo iz želje po napredku. Strah nas je lahko samo tega, da sprememb ne bo.